Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Lokacija
Maribor
Ime izobraževalnega programa
Diplomirani inženir agronomije (UN)
Jezik
Slovenski
EQF level
6
I-VET / C-VET
I-VET
Modalnost
Formalno
Kratek povzetek
Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjaka, ki razume interdisciplinarno naravo stroke, obvlada osnovne raziskovalne metode naravoslovja, tehnologije, ekonomije in družboslovja ter jih zna uporabiti pri upravljanju in udejanjanju trajnostnega razvoja kmetijstva, s poudarkom na rastlinski pridelavi. Pridobljeno znanje, spretnosti in veščine omogočajo nadaljevanje študija na podiplomskem študiju kot zaposlitev, saj je diplomant usposobljen za osnovno načrtovanje, organizacijo, vodenje in izvajanje tehnoloških procesov ter podpornih storitev v rastlinski pridelavi.
Ključne besede/teme
inženiring, agronomija
Stroški
/
Certificiranje
diploma (un)
Začetni datum
2022-10-01
Trajanje
3 leta
Nabor ključnih veščin
inženirske spretnosti, inženirske spretnosti na področju agronomije
Kategorija
kmetijsko poslovanje
Vstopni pogoji
Matura ali poklicno maturo in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravljal pri poklicni maturi; ali maturitetni izpit (pred 1. junijem 1995) po katerem koli štiriletnem srednješolskem programu.
Učni izidi
Študenti bodo znali: (splošne kompetence) obvladati osnovna in uporabna biotehniška in agronomska znanja, ki omogočajo ustrezno strukturirano analizo in sintezo trajnostne proizvodne paradigme, celostno predvideti učinke praktičnih rešitev in njihove posledice za sistem trajnostnega kmetovanja, obvladati osnovne kvantitativne in kvalitativne metode raziskovanja na področju naravoslovja, tehnologije in ekonomije, razumeti in poznati postopke vrednotenja rezultatov raziskav, optimizirati obstoječe trajnostno usmerjene tehnološke rešitve, samostojno in neodvisno izvajati tehnološke postopke na področju agronomije, ustvarjalno uporabljati informacijsko tehnologijo in jo razvijati na ciljnih področjih, obvladati komunikacijske spretnosti in voditi interdisciplinarni in interdisciplinarni dialog pri sprejemanju in izvajanju tehnoloških odločitev, razviti občutek poklicne in etične odgovornosti ter vključevanja etičnih meril v presoje, pokazati sposobnost neodvisnosti in samokritičnosti ter konstruktivnega dialoga z znanstvenimi, strokovnimi in laičnimi domačimi in mednarodnimi skupinami, (predmetno-specifične kompetence) razumeti genezo agronomije kot interdisciplinarne panoge, ki povezuje okolje, kmetijske rastline in družbeno-ekonomski vidik proizvodnje, razumeti ekonomske vzroke in dejavnike razvoja kmetijstva ter njegove prehodne in negativne zunanje učinke, samostojno in v skupinah rešujejo konkretne tehnološke probleme z vidika trajnostne pridelave rastlinske hrane z uporabo temeljnih znanstvenih metod in pridobljenih strokovnih znanj ter z odprtostjo za komunikacijo na različnih ravneh odločanja, poznajo ključne ekonomske pojme, ki se uporabljajo pri analizi ekonomskih značilnosti in okoliščin pri rabi naravnih virov, povezati temeljna znanja s področja biologije in kemije tal, morfologije, rasti in razvoja rastlin ter podnebnih dejavnikov in njihove uporabe na tehnološkem področju, poznati osnovne značilnosti rastlinskih vrst, načela dednosti in njihovo vključevanje v sodobne biotehnološke postopke pri razmnoževanju kmetijskih rastlin, povezati sodobne poglede na razvoj podeželja in procese socialno-ekonomske preobrazbe, razumeti načela ustvarjanja in sintetiziranja novih informacij, njihovo kritično analizo in vključevanje glede na specifične potrebe po informacijah pri agronomskih predmetih, pozna in razume vsebinsko strukturiranost agronomije in povezavo med posameznimi področji pridelave rastlinske hrane (poljedelstvo, travništvo, sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo), razume in uporablja podjetniška načela, metode za optimizacijo proizvodnje in kritično analizo pri razvoju integrirane in ekološke pridelave rastlin ter njihovo uporabo pri reševanju konkretnih tehnoloških problemov, razviti praktične spretnosti, ki omogočajo prepoznavanje kritičnih točk v tehnološkem procesu in iskanje - s pomočjo teoretičnega znanja in poznavanja rasti in razvoja rastlin - inovacij, ki služijo izboljšanju obstoječih tehnoloških procesov, samostojno izvajati tehnološke procese na področju agronomije, iskati ustrezne informacije in slediti domači in tuji strokovni literaturi prek sodobnih komunikacijskih kanalov ter jo kritično vrednotiti in uporabljati.